Komet sta dne 23. julija 1995 odkrila Alan Hale ter neodvisno od njega Thomas Bopp (oba iz ZDA) v ozvezdju Strelca.
Opisala sta ga kot meglicast objekt s središčno zgostitvijo ter sijem 10,5 magnitude. Alan Hale je poklicni astronom
in izkušen opazovalec kometov medtem, ko ga je Thomas Bopp odkril po naključju, medtem ko je na lokalnem srečanju
astronomov amaterjev opazoval kroglasto kopico M 70 v ozvezdju Strelca.
Odkritje tako svetlega kometa v času njegove opozicije s Soncem je velika redkost, zato je takoj pritegnilo pozornost
poznavalcev kometov. Nekaj dni kasneje je Daniel Green iz CBAT na podlagi dotedanjih 57 opazovanj že objavil prve, seveda
še zelo nezanesljive elemente tira ter efemeride za nekaj prihodnjih dni. Iz njih je bilo razvidno, da je bil komet ob
odkritju oddaljen od Sonca kar 6,7 astronomske enote in torej še onkraj Jupitrovega tira. To je prvo vizualno odkritje
kometa na tako veliki oddaljenosti od Sonca.
Iz splošne formule za računanje sija kometa dobimo za absolutni sij (m0)
m0 = m1 - 5 log R - 2,5n log r
Konstanta (n) se od kometa do kometa nekoliko razlikuje, pri novoodkritih objektih pa običajno vzamemo vrednost 4. Če
vnesemo v formulo za R in r podatke iz efemerid, dobimo za m0 vrednost -1,6 magnitude. Za primerjavo povejmo,
da je absolutni sij Halleyevega kometa 5,5 magnitude, na razdalji 6,7 astronomske enote pa bi bil njegov navidezni sij
le okoli 18. magnitude.
Potem, ko je R. H. McNaught z Anglo-Avstralskega observatorija našel komet se na starem posnetku, narejenem 27. aprila 1993
s 50-centimetrsko Schmidtovo kamero (takrat je bil komet 13,1 astronomske enote oddaljen od Sonca in je imel sij 18. magnitude),
je Brian Marsden lahko izračunal že dokaj natančne elemente tira. Najnovejši podatki o tiru, so objavljeni na teh straneh pri
efemeridah. Iz njih je razvidno, da se giblje po zelo sploščeni elipsi z obhodno dobo okoli 3000 let. Dne 5. aprila 1996 se je
približal Jupitru na vsega 0,75 astronomske enote, 22. marca 1997 pa Zemlji na 1,32 astronomske enote. V periheliju bo 31. marca 1997.
Čeprav najverjetneje ni prvič na poti k Soncu, pa gre nedvomno za razmeroma "svež" komet z velikim absolutnim sijem.
Glede na to, da je vse od odkritja v konstantnem porastu je velika verjetnost, da bo dosegel ali morda celo presegel
sij kometa Hyakutake. Čeprav je treba biti pri napovedih sija kometov previden, pa se nam morda obeta še en spektakularen
komet.
Na teh straneh vam bomo v naslednjih mesecih sproti posredovali najnovejše podatke in slike, ki jih bomo posneli z observatorija na Črnem Vrhu.
|